Moji podatki, moja pravila

Če pobrskaš po preteklosti in skočiš v leto 1994, odkriješ marsikaj. Če ljubiš filmografijo, sta filma Forrest Gump in The Shawshank Redemption visoko na tvojem seznamu. Zadnji se bohota z najvišjo oceno na IMDB in drugi mu je tesno za petami.

Velikih premikov pa ni bil deležen le film, temveč tudi digitalni marketing. Istega leta je bila zaznana prva uporaba oglasne pasice na spletni strani www.hotwired.com. Za 30.000 ameriških dolarjev je kraljevala na pristajalni strani in odprla vrata 227 milijard težki industriji.

Pravimo ji svet spletnega oglaševanja oz. če ji odstranimo masko … tržnica z osebnimi podatki. 

Jah …, mogoče je v mojih besedah zaznane malo negativne konotacije. In prav je tako. V svetu spletnega oglaševanja namreč prihaja do prevelikega zbiranja in trgovanja z občutljivimi podatki. Zlato medaljo na omenjenem področju pa si zagotovo zaslužita Google in Facebook.

Njun poslovni model temelji na zbiranju podatkov za potrebe oglaševanja. In s tem ni nič narobe, dokler gre za zbiranje v okviru lastnih rešitev za končne uporabnike.

Zgodba se zaplete, ko se podatke zbira s pomočjo široke palete partnerjev. Facebook in Google imata namreč sklenjeno pogodbo z razvijalci aplikacij, ki v zameno za njihove SDK-rešitve (angl. software development kit) pošiljajo podatke o svojih uporabnikih.

Na tej točki prihaja do izjemno širokega profiliranja, saj se zbirajo občutljivi podatki, ki jih v nekaterih primerih nisi pripravljen deliti.

Aplikacije lahko posredujejo podatke o tem, katera zdravila jemlješ in kolikšna je vrednost tvojega krvnega tlaka. V nekaterih primerih je bila zaznana tudi izmenjava podatkov o menstrualnem ciklu, dieti, utripu srca ipd. 

Čez leta se je zbiranje razširilo v prevelikem obsegu. Tako se danes postavlja vprašanje etičnosti za potrebe spletnega oglaševanja.

Facebook in Google sicer prepovedujeta pošiljanje občutljivih podatkov na njihove strežnike. Vendar jih kljub temu zbirata z zatisnjenimi očmi in naredita le malo, da bi to preprečila. 

Prvi korak k večji preglednosti je sprožil Apple na svojih napravah. Z uvedbo novega pravila o omejenem sledenju lahko omejiš količino podatkov, ki jih podjetja prejmejo o tebi. Z omenjeno potezo bo Apple na svojo stran prejel nove uporabnike in tako utrdil svoj položaj na trgu kot vodilno tehnološko podjetje.

Vendar ni vse zlato, kar se sveti. Apple namreč aktivno razvija svoj oglaševalski ekosistem, ki je prav tako odvisen od vhodnih podatkov. Tukaj bomo pa še videli, kako in koliko bo spoštoval svoje stališče do zasebnosti.

Kljub vsemu je njihova poteza korak v pravo smer, ki bi ji morala slediti tudi druga podjetja.

Ko potegnemo črto, so tvoji podatki tvoja last. Niso namenjeni temu, da bi se preprodajali na tržnici kot vroče žemljice. Podjetja morajo jasno sporočati, kateri podatki bodo posredovani naprej, in obenem prejeti nedvoumno odobritev s tvoje strani.

Kljub vsemu se bo zbiranje podatkov le še okrepilo. Cikla ne moreš ustaviti, lahko ga le omejiš. In že to je velika zmaga v boju za tvojo zasebnost.