Prihodnost je v aplikativnem znanju

Ste doktor družboslovnih in humanističnih znanosti z diplomo MBA, doma iz Belorusije, čeprav od desetega leta živite v Sloveniji. Na dosedanji poslovni poti ste bili član nadzornega sveta in glavni izvršni direktor družbe SIJ, zdaj ste direktor in partner skupine Herman & partnerji. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni? 

Mogoče na konstanten razvoj. Mislim, da živimo v časih, ko pravzaprav moramo od konca formalnega izobraževanja skrbeti za to, da neprestano obnavljamo svoje znanje, da to delamo na način, ki ni preveč akademski, temveč je znanje čim bolj aplikativno. Mislim, da bo to postalo še pomembneje, kot je danes. To pa zato, ker se okolje tako drastično in hitro spreminja.  

Lahko bi rekel, da sem ponosen na to, da mi je doslej uspelo to pot prehoditi na tak način, da sem se neprestano učil; iz vseh zgodb, iz katerih sem stopil, in iz klobukov, ki sem jih nosil, mi je uspelo potegniti najboljše. Nekatere izkušnje ostanejo s teboj in sem jih znal uporabljati v novih kontekstih.

Kako je bilo biti izvršni direktor v družbi SIJ, ki je seveda veliko podjetje? Znanje, ki ste ga omenili, se gotovo nanaša tudi na menedžerske izkušnje. Z 39 leti ste vendarle mladi. Česa ste se v tej izkušnji najbolj naučili? 

SIJ je bil izvrstna izkušnja razumevanja kompleksnosti nekega večjega poslovnega sistema z vidika poslovanja, saj ga tvori več divizij in vsako od področij ima svojo dinamiko. Kako vzpostaviti strategijo, kako jo implementirati, da je razvoj čim uspešnejši ... Tretji segment pa je morda, kako učinkovito komunicirati. Pomembni so odnosi do lastnikov, odnosi znotraj ožjega vodstva, znotraj širšega vodstva in seveda do vseh zaposlenih. Precej sem bil vpet v te procese, saj sem bil pred tem izvršni direktor za korporativno komuniciranje. Komunikacijska izkušnja je bila izjemna. Že interno komuniciranje je izredno kompleksno.

Kdaj ste se odločili, da greste v Herman & partnerji? Kaj ta skupina predstavlja – smo spet pri komunikacijah, se mi zdi. 

Drži. Ko sem zapustil SIJ, sem potreboval nekaj časa, da sem našel prioritete in nove poti. Po enem letu svetovalnih del sem se sredi leta 2018 pridružil družbi Stratkom, ki je del trenutne skupine Herman & partnerji. Od takrat sem v svetovalskih in komunikacijskih vodah. 

S čim natančno se ukvarja družba Herman & partnerji?  

Pod eno streho in pod enim upravljavskim procesom združuje tri področja z enovitimi in celovitimi storitvami. Prvi sklop je strateško komuniciranje, kjer govorimo o korporativnem komuniciranju, odnosih z mediji, kriznem komuniciranju, lobiranju - mi se ne bojimo te besede. V tem delu konstantno dela ekipa 12 ljudi, vključno s štirimi partnerji.  

Drugi sklop, ki je tudi nastal po združevanju, je bolj vezan na tržno komuniciranje, branding in oglaševanje. Ko smo dejavnost postavljali, je bil ta del prenesen iz dveh družb – Arnoldvuga, specialist za branding in dizajn, in BPCS, ki je marketinška agencija. V tem delu smo v zadnjem letu uspešno razvili digitalne kompetence in digitalne storitve, tako da zdaj naročnikom ponujamo integrirane komunikacijske in oglaševalske storitve, ob prepletu digitalnega in analognega temu pravimo digilogno.

Tretji sklop storitev je strateško-poslovno svetovanje, ki ga zdaj tudi intenzivno razvijamo. V tem sklopu se ukvarjamo s poslovnimi transformacijami, ker dobro razumemo trg, razumemo odločevalce, imamo dobro in močno analitiko. To pomeni, da smo sposobni pomagati naročnikom, predvsem govorimo o podjetjih – kako transformirati poslovne modele, tržne kanale, ne samo v B2B temveč tudi v B2C industriji.

Imate kakšno konkurenco, kdo bi to bil? 

Mi nismo klasična agencija, nismo pa tudi klasična svetovalna družba. Smo skupina, ki ponuja svetovalne storitve, kar je pomemben del, ker pa ponujamo tudi agencijske storitve, smo pripravljeni zadeve tudi implementirati. Pogosto pride do razkoraka med svetovalnimi in agencijskimi družbami. Mi pa želimo sodelovati od začetka, od kreiranja strategij, razumevanja poslovnih izzivov, iskanja rešitev, kar vse je svetovalni del, do izvedbe tega. S tem prevzamemo odgovornost, vendar ponujamo naročnikom širši paket storitev. 

Kdo so vaši naročniki, samo velika podjetja? Poslujete onkraj meja?

V prvi vrsti so naši naročniki večja in velika podjetja, multinacionalke, niso pa izključni. Sodelujemo z blagovnimi znamkami, kot je Mercator, Huawei, skupino OTP in podobne, sodelujemo tudi z večjimi slovenskimi podjetji, kot so NKBM, Telekom ... Velika podjetja in multinacionalke predstavljajo osrednji bazen naročnikov. V sklopu posameznih storitev, kot je na primer krizno komuniciranje, prihaja tudi do potreb srednjih ali manjših podjetij, ko se soočajo s specifičnim izzivom."

Kakšna pa je pozicija Herman & partnerji v smislu lastništva? Je to mednarodno podjetje, kakšnim ciljem sledite? Občutek imam, da se je trg zadnje čase precej premešal.

Mi smo zasebno podjetje, ki ima deset partnerjev, slovenskih fizičnih oseb, in želi ustvariti družbo, ki bo preživela vse partnerje. Odvisno od razvoja potreb bodo partnerji vstopali in izstopali, na katerem koli področju delamo, pa želimo biti najboljši. Naša diferenciacija do drugih je, da nas ne zanima področje zakupa medijskega prostora. Menimo, da to področje ustvarja premalo dodane vrednosti tako za naročnike kot tudi za izvajalce. Vsekakor pa nas bodo zanimala nova področja; čez pet let ali morda še prej bomo povsem drugačni. Digitalizacija je, denimo, pridobila kar eksponentno rast. Hitrosti spreminjanja bodo rasle in temu se bomo morali prilagajati.  

Ocenjujete, da bo Slovenja dovolj velik bazen za vaše posle? Ali je Slovenija vaš edini trg? Kaj pa vaša domovina Belorusija, delate tudi tam?

Že zdaj bi lahko rekli, da smo regijski igralec. Regijski v smislu, da podpiramo veliko multinacionalk, ki poslujejo regijsko, in jim ponujamo storitve tudi na drugih trgih. Imamo lastno odvisno družbo v Sarajevu, prek partnerstev pa že danes izvajamo regijske projekte tudi na drugih trgih. 

Vidimo, da se bo regija, ko se bo konsolidirala, povezovala, saj imamo že danes podjetja, med njimi številna slovenska, ki želijo biti regijski lider. Mercator oziroma Fortenova je en takšen primer, NLB s krepitvijo pozicije v Srbiji, Zavarovalnica Triglav, Pošta Slovenije, Atlantic Grupa. Belorusija ne pride v okvir, saj, kjer koli nastopamo, želimo razumeti specifike lokalnega okolja, zato si ne predstavljam, da bi šli na neki trg, kjer naročnikom tega ne bi mogli zagotoviti. 

Kaj bi vi morda dodali k temu pogovoru?

Predvsem v luči vašega portala in dela, ki ga opravljate, se mi zdi zelo zahtevna tema, ampak se premalo naslavlja v dnevnih komunikacijah. Gibanje zakonodajnega okolja, proces odločanja, gre v zelo napačno smer – stran od transparentnosti. Profesionalizacija procesov odločanja, večja transparentnost, je morda nekakšen nemški ali skandinavski model. Namesto tega danes vidimo povsem nasprotne tendence - (pre)velik je vpliv posameznih odločevalcev, velik vpliv zelo parcialnih interesov, celo interesov posameznika na zelo resne strateške procese in odločitve. Mi smo del tega okolja in to zaznavamo, delamo v tem okolju 24/7 …Vendar kot državljan menim, da to ni prava smer razvoja Slovenije, saj zamegljuje zelo pomembne strateške odločitve in procese, ki vplivajo na življenje vseh.  

Kar zadeva politiko in ljudi, ki so tam zbrani?

Ne le to. T.i. ˝Lahovnikov zakon˝ je, za primer, omejil prejemke vodstev v državnih podjetjih, kar mislim, da je slabo. A je zanimivo, da čeprav dobršen del odločevalcev v Sloveniji ve, da je to slabo, se nič ne spremeni, nihče ga ne spremeni. Pri nas so prejemki odločevalcev, vrhnje birokracije in političnih funkcionarjev občutno prenizki – to vemo, nič ne spremenimo. Veliko se govori o lobiranju, naše izkušnje pa so, da se politični funkcionarji zapirajo zaradi povsem legitimne transparentnosti postopka. Odločitve se sprejemajo v zelo zaprtih krogih, brez javnih razprav, brez upoštevanja legitimnih interesov deležnikov, ki jih te odločitve zadevajo. To opažamo v našem delu in to se nam zdi nevarno z vidika družbenega razvoja."

Pa se vam zdi, da se to v zadnjem času zaostruje? Ali pa je to kar konstanten proces?

Konstanten proces, ki ga opažam zadnjih deset let. To ne zadeva le te vlade.

In na koncu, kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Mislim, da moramo biti bolj ambiciozni in bolj odprti v svet. Še vedno je prisotna percepcija o popku sveta … Morda ena epizoda. Ko sem delal v Moskvi na veleposlaništvu, smo delali tudi turistične promocije. Takrat je bila konstantna percepcija, da saj to je čudežni košček sveta, morje, hribi, standard. Vendar – ali drugi prepoznavajo to? S kom tekmujemo? Najbrž je še kakšen drug prostor, podoben našemu, ki je uspešnejši pri trženju – ne, mi smo unikatni, obenem pa nimamo letalskih povezav.

Skratka, stopimo malo iz okvirja te domnevne unikatnosti, morda iz zaprtosti v odprti svet, v katerem fizičnih meja ne bo več. Moj oče je tudi doktor znanosti, a kako je on vstopal v ta svet. Kako je on pisal doktorat in kako sem ga jaz, kako je on dostopal do literature in kako jaz? Povsem različne okoliščine, in to zgolj v enem generacijskem preskoku. Mi pa se obnašamo, kot da svet ni odprt. Bojimo se tujih primerov.  

Intervju je bil izvorno objavljen na portalu Tax-Fin-Lex, februar 2021