Slovensko predsedovanje EU: majhen virus za velike spremembe

Med šestmesečnim predsedovanjem Evropska unija predela med petsto in sedemsto zakonodajnimi predlogi. Ti neposredno vplivajo na našo lokalno zakonodajo, življenje in poslovanje. Vendar sodelovanje pri odločanju o teh niti ne bo najpomembnejši učinek slovenskega vodstva. Skrivnost možne moči se skriva v odločitvah, ki bodo sprejemane javno, pa jih večina ne bo opazila oziroma razumela.

Evropska unija je nastala kot posledica velikih kriz, ki so bile povod in posledica druge svetovne vojne. Vsi pomembnejši preskoki v njenem razvoju so sledili kriznim okoliščinam in tudi koronakriza (kriza zaradi družbenih, gospodarski, političnih in zdravstvenih posledic epidemije koronavirusa SARS-CoV-2) bo delovala enako. Znamka, pod katero bo potekalo novo preoblikovanje, bo zdravstvena suverenost.

Organizacija zdravstvenih sistemov in izvajanje zdravstvenih storitev sta leta 2020 še v pristojnosti držav članic EU. V novoreku pa zdravstvena suverenost ne pomeni suverenosti držav članic, temveč Evropske unije. Ta se mora kot celota na podlagi izkušenj med krizo zaščititi pred odvisnostjo od tretjih igralcev in zato načrtuje dvoje: ustanovitev zdravstvene unije navznoter in navzven.

Zdravstvena unija navznoter za države članice pomeni prenos številnih pristojnosti s področij zdravstvenih sistemov in izvajanja storitev na raven Unije. Zdravstvena unija navzven pa pomeni poskus strateškega preoblikovanja globalnega gospodarskega in političnega zemljevida z neslutenimi posledicami. Majhen virus bo prinesel velike spremembe.

Prvi korak v smeri zdravstvene suverenosti bo reindustrializacija Evrope. Gre za povrnitev velikega deleža industrijske proizvodnje, ki je bila v preteklih letih izvožena predvsem v Azijo, nazaj v Evropo. To bo najprej vidno v farmacevtski panogi, saj na ozemlju Evropske unije danes ne proizvajamo številnih zdravil, ki so nujna, a so postala za lokalne proizvajalce prepoceni. Organizirano zniževanje cen zdravil je proizvodnjo teh iztisnilo v cenejše države. Ko je prišla koronakriza, so nekatere velike evropske države ostale brez nujnih zdravil. (Slovenija se je izmazala bolje kot drugi in pri nas krize s pomanjkanjem zdravil niti nismo občutili.) Ob boku zdravilom bo stala medicinska oprema. Spomnimo se cirkusa z nabavo zaščitnih mask, ki smo jih v Evropo vozili in jih še vedno vozimo z letali iz Kitajske. Zaščitna in kritična medicinska oprema se bo v potrebnih količinah proizvajala na Zahodu, za nas predvsem v Evropski uniji.

Obenem bodo farmacevtski in industriji medicinske opreme sledile številne druge, kot sta avtomobilska in informacijsko-tehnološka. Zdravstvena suverenost namreč zahteva tudi informatizacijo zdravstva in rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije za zaščito osebnega in javnega zdravja. To je eno izmed jeder spora o uvajanju nove generacije mobilne tehnologije (5G), ki bo omogočala večjo povezljivost ljudi in stvari, s tem pa izpostavila varnost teh povezav in z njimi povezanih podatkov. Od velikih količin podatkov pa takoj pridemo do razvoja umetne inteligence, ki bo kot strateško kritično področje za farmacijo in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo tretja posebej zaščitena panoga. Od tu naprej pa se bo začela valiti kepa razvoja, ki bo po poti rastla.

Ko smo vsaj na papirju zaščitili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (vsaj na točki kritičnih povezav) in umetno inteligenco, smo zaščitili praktično vso prihodnjo industrijsko proizvodnjo. Avtomobili prihodnosti bodo pametni in povezljivi, soupravljala jih bo umetna inteligenca, ki pa bo potrebovala veliko in hitro povezljivost, da se bo lahko hranila s potrebnimi količinami podatkov. In tako bodo postali avtomobili in promet na splošno predmet zaščite, ki jo bo sprožil projekt zdravstvene suverenosti. In tako naprej panoga za panogo.

In kaj to zadeva nas v Sloveniji in zakaj je pomembno, da bomo v drugi polovici leta 2021 predsedovali Svetu EU?

Najprej zato, ker je Slovenija tretja najbolj industrializirana država v Evropski uniji in posledice reindustrializacije stare celine so lahko za nas izjemno pozitivne. Imamo močno farmacevtsko panogo z mednarodnim znanstvenoraziskovalnim proizvajalcem (Novartis/Lek) in lokalnim generikom (Krka). Smo pomemben igralec na evropskem trgu avtomobilskih delov in sestavni element evropske avtomobilske panoge. Na Institutu Jožef Stefan pod okriljem Unesca gostimo mednarodni center za umetno inteligenco, v Kočevju delamo robote. Zemljepisno zasedamo prostor, ki je že od starih Rimljanov eno od križišč Evrope, in vsako preoblikovanje prometa in transportnih poti nas bo neposredno zadelo.

Izzivi in priložnosti zdravstvene unije za Slovenijo so neprecenljivi. Zato je toliko bolj pomembno, da je Slovenija članica evropske trojke na čelu z Nemčijo in da bo Svetu Evropske unije predsedovala neposredno pred Francijo. Nemčija in Francija sta dve nogi, na katerih stoji Evropska unija.

Predsedujoča trojka, katere člani smo, in naslednja s Francijo na čelu bosta v prihodnjih šestih letih preobrazili Evropsko unijo in s tem ves svet. Živimo v zanimivih časih, ki jih zaradi osredotočenosti na korono in pandemijo še ne znamo miselno zaobjeti. Prihodnji zmagovalci spremljajo dogajanje na evropskem parketu in različne igralce, interese in arene. Enim se zgodovina dogaja, drugi jo delajo, tretji se ji prilagajajo, četrte povozi. Odločitev je vaša.