EN
Strateško komuniciranje
Preberi 8 min
18. 1. 2021

Twitterjeva samovoljna blokada računa ameriškega predsednika Donalda Trumpa močno odmeva, nasprotniki jo pozdravljajo, privrženci obsojajo. Evropske države in komunikologi opozarjajo, da družbena omrežja ne morejo sama regulirati svobode govora.

Prejšnjo sredo je v ameriški kongres med potrjevanjem zmage Joeja Bidna na predsedniških volitvah vdrla večja skupina Trumpovih privržencev, kar je bil prvi napad na simbol ameriške demokracije po letu 1812. V nasilju je umrlo pet ljudi, tudi kongresni policist, številni so bili ranjeni. Varnostne službe še naprej iščejo odgovorne.
Twitter, na katerem je Trump med svojim mandatom skoraj vsak dan razburjal z objavami, je po vdoru v kongres najprej za 12 ur suspendiral njegov uporabniški račun.

V petek je sledil trajni izbris računa @realDonaldTrump, s Twitterja so sporočili da "zaradi nevarnosti nadaljnjega spodbujanja nasilja". Trumpove uporabniške račune je nato zaprl tudi Facebook.

"Že dolgo smo vedeli, da so močnejši od mnogih držav. Tukaj je pomembno ugotoviti, da so v dani situaciji močnejši od predsednika ZDA in da so lahko ukinili njega," je na vprašanje, ali so Twitter, Facebook in njihovi lastniki že močnejši od nekaterih držav, za Televizijo Slovenija v oddaji Odmevi povedal raziskovalec odnosov z javnostjo Dejan Verčič.

Trumpovi nasprotniki, ki so že v preteklosti pozivali k izbrisu, denimo nekdanja predsedniška tekmica Hillary Clinton, so blokado Trumpovega računa pozdravili. Njegovi podporniki, med njimi njegov sin Donald Trump mlajši, so izbris označili za omejevanje svobode govora.

Twitterjeva blokada: Vsebinsko upravičena, formalno vprašljiva

"Nedvomno gre za omejevanje svobode govora, pri upravičenju pa se lahko vprašamo o vsebinskih in formalnih vidikih. Če ugotavljamo, da je šlo pri Trumpovem komuniciranju za ščuvanje k nasilju in uporu, potem je (blokada Twitterja, op. a.) popolnoma upravičena. Formalno pa je pomembno razumeti, kdo je to naredil. Človek bi pričakoval, da se svoboda govora omejuje z nekim sodnim aktom, da o tem odločajo sodišča," je še dejal Verčič.
"V tem primeru seveda o tem odločajo zasebna podjetja, in to je zelo nevarno. Ko enkrat začenjamo dopuščati to, da nam bodo meje svobode govora začela določati zasebna podjetja," še opozarja profesor in raziskovalec.

Človek bi pričakoval, da se svoboda govora omejuje z nekim sodnim aktom, da o tem odločajo sodišča."

Francija in Nemčija: Svobodo izražanja lahko omeji le zakonodajalec

Trumpov uporabniški račun je pred dnevi zamrznil tudi Snapchat, Reddit pa je izbrisal skupino r/DonaldTrump.
Evropski voditelji so bili v prvih odzivih kritični do blokade Trumpa in so pozvali, naj družbena omrežja regulirajo vlade, ne pa njihovi lastniki, poroča portal Politico.
Operaterji družbenih omrežij so odgovorni, da politična komunikacija ni zastrupljena s sovraštvom in spodbujanjem k nasilju, a svobodo izražanja kot temeljno pravico osnovnega pomena lahko omeji samo zakonodajalec, ne morejo ga omejiti zahteve podjetij, je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.
Francoski zunanji minister Bruno Le Maire je obsodil Trumpove "laži", vendar izrazil začudenje, da je Trumpov račun zaprl sam Twitter. "Regulacije digitalnega sveta ne more izvajati digitalna oligarhija," je še dejal.

Parler po umiku z Appla, Googla in Amazona v tožbo

Sočasno so spletni velikani Apple, Google in Amazon s svojih platform umaknili aplikacijo Parler, družbeno omrežje, ki je bilo po vdoru v kongres eno izmed najhitreje rastočih v ZDA in ki je priljubljeno predvsem med konservativnimi in skrajno desnimi uporabniki. Spletni velikani Parlerju očitajo, da ni sprejel ustreznih ukrepov za preprečevanje širjenja objav, ki hujskajo k nasilju.
"Opažamo porast nasilnih vsebin na vaši spletni strani, ki kršijo naše pogoje," je svojo odločitev Parlerju pojasnil Amazon. V pismo so vključili tudi 98 objav v preteklih tednih, "ki jasno spodbujajo nasilje", poroča CNN.
Parler je v ponedeljek vložil tožbo proti Amazonu in ga obtožuje, da je poskušal nezakonito omejiti konkurenco z njihovo izločitvijo s trga, prav tako pa naj bi kršil sklenjeno pogodbo, ker Parlerja o odločitvi ni obvestil 30 dni vnaprej. Njegova dejanja prav tako posegajo v odnose družbe Parler s sedanjimi in prihodnjimi uporabniki, še piše v tožbi.
"Brez ponudbe na Amazonu je s Parlerjem konec, saj nima možnosti, da bi obstal na spletu," so zapisali in dodali, da zamrznitev uporabniškega dovoljenja v času, ko se predsednik Trump in drugi premikajo na druge platforme, pomeni zanje smrtni udarec.
Trump je v odzivu na dezaktivacijo računa @realDonaldTrump z uradnega predsedniškega računa @potus na Twitterju že napovedal ustanovitev novega družbenega omrežja za svoje privržence. Tudi te objave je Twitter sicer izbrisal.

˝Brez ponudbe na Amazonu je s Parlerjem konec, saj nima možnosti, da bi obstal na spletu," so zapisali in dodali, da zamrznitev uporabniškega dovoljenja v času, ko se predsednik Trump in drugi premikajo na druge platforme, pomeni zanje smrtni udarec.

Twitter blokiral 70.000 spornih računov

Facebook in Twitter sta napovedala še dodatne ukrepe – Facebook bo odstranil vsebine pod sloganom "ustavite krajo", geslom Trumpovih podpornikov, ki verjamejo, da je predsednik izgubil volitve zaradi goljufije. Twitter bo prav tako strožje nadziral zavajajoče in neresnične informacije o volitvah, poroča New York Times.
Twitter prav tako izpolnjuje obljubo o ugašanju računov, povezanih s teorijo zarote QAnon. "Od petka je bilo po zaslugi naših prizadevanj zbrisanih več kot 70.000 računov, pri čemer gre v številnih primerih za več računov, ki jih uporablja ena oseba," je sporočil Twitter. Pojasnili so, da so se na teh računih na veliko širile s teorijo QAnon povezane vsebine, čemur so bili ti računi tudi sicer namenjeni.
Teorija zarote QAnon se je rodila v času predsedniške kampanje v ZDA leta 2016. Gre za teorijo o državnem uradniku Q, ki naj bi razkrival sataniste in pedofile v vladi in s tem pomagal Trumpu. Pozneje se je teorija razširila na trditve o zaroti za strmoglavljenje predsednika Trumpa. Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je leta 2019 ugotovil, da bi lahko ta zarota določene ljudi privedla do nasilnih ali kaznivih dejanj.

Teorija zarote QAnon se je rodila v času predsedniške kampanje v ZDA leta 2016. Gre za teorijo o državnem uradniku Q, ki naj bi razkrival sataniste in pedofile v vladi in s tem pomagal Trumpu.

Očitki političnega delovanja proti Twitterju

Nekateri republikanski politiki so zaradi blokiranja uporabniških računov na Twitterju opozorili, da so izgubili več deset tisoč sledilcev, med njimi je tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo.
Številni so obtožili Twitter, da to počne zaradi političnih prepričanj. Nekdanja tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders je digitalne velikane obtožila cenzure. "Torej sem izgubil 30.000 sledilcev v štirih urah? Je to sploh mogoče? Parler zamrznjen? To vse za zadovoljitev @Joe Biden? Sploh ve, kaj je Twitter?" pa je zapisal voditelj na televiziji Fox News Brian Kilmeade.
Twitter je delovanja na podlagi političnih prepričanj obtožil tudi vodja ruske opozicije Aleksej Navalni: "Po mojem mnenju je bila odločitev o blokadi Trumpa utemeljena na čustvih in osebnih političnih preferencah. Ne dopovedujte mi, da je dobil prepoved zaradi kršenja pravil Twitterja. Sam tu že leta vsak dan dobivam grožnje s smrtjo, pa Twitter ne zablokira nikogar."
Verčič na drugi strani poudarja, da je bil direktor Facebooka Mark Zuckerberg v dobrih osebnih odnosih s Trumpom in se je z njim tudi večkrat sestal.

Blokade kot "samozaščitno" ravnanje korporacij pred regulacijami

"Po mojem mnenju je do sedanjih omejitev prišlo delno zaradi samozaščitnega ravnanja teh korporacij, ki na ta način demokratom signalizirajo, da bodo same poskrbele za red, morda pa je celo v ozadju šlo za dogovore, pri katerih so demokrati morda obljubili, da bodo milejši pri omejevanju, če bodo zdaj igrali z njimi," strokovnjak za odnose z javnostmi ugotavlja vzroke za ukrepe družbenih omrežij.
V prihodnosti pričakuje, da bodo regulacijo družbenih omrežij izvajale državne institucije: "V naslednjih od štirih do osmih letih pričakujem, da bo prišlo do tega, da bodo spletna omrežja priznana za medije. To pomeni, da bodo poleg svobode dobila tudi določeno odgovornosti, česar do zdaj ni bilo."
Verčič še dodaja, da bo s tem prišlo do "bistvene omejitve anonimnosti", zelo verjetno pa je tudi, da bo zaradi omejevanja "vmešavanja Rusije in Kitajske v evroatlantski prostor prišlo do regionalnega omejevanja medmrežja, vsaj na ravni sporočanja in sporazumevanja".

V naslednjih od štirih do osmih letih pričakujem, da bo prišlo do tega, da bodo spletna omrežja priznana za medije."

Prispevek je bil izvorno objavljen na MMC, januar 2021.